Dnevnik letne šole v naravi

  1. DAN

Končno smo tudi mi dočakali šolo v naravi, ki nam je junija 2020 odpadla. Polni pričakovanj smo se zbrali na avtobusni postaji pred šolo in v avtobus natovorili svojo prtljago. Po kratkem slovesu od staršev smo že drveli proti meji s Hrvaško.

Pred nami je bila dolga pot, ki je v dobri družbi presenetljivo hitro minila. Še posebej smo uživali v vožnji s trajektom. Po prihodu v naselje Bučanje, smo se namestili v počitniške hiške in se dobro najedli. Dobrodošlico nam je pripravilo sonce, ki se je nič kaj sramežljivo pokazalo izza oblakov. Z nestrpnostjo smo pričakovali prvi skok v morje. Učitelji so nas razdelili v skupine in kmalu smo vadili prsno plavanje z izdihovanjem v vodo. Tehniko smo malo pozabili, a bomo izgubljeno kmalu nadoknadili, seveda, če bo morje še naprej ostalo ogreto na triindvajset stopinj. 

Plavali smo do 17. ure, nato pa smo nestrpni čakali, da učitelj vzpostavi povezavo računalnika in projektorja, kjer smo si na prostem ogledali polfinalno tekmo v odbojki. Ker smo dobro navijali, so naši fantje zmagali in se uvrstili v finale. Sledil je še sprehod v Nerezine, da smo ohladili svoje živce, saj je bila tekma zelo napeta.  Po sprehodu in umivanju smo popadali v postelje in zaspali. Ali pa tudi ne … 

2. DAN

Zbudili smo se  v deževno jutro, a kljub temu opravili jutranjo rekreacijo in se nato zbujeni zbrali pri zajtrku. Po zajtrku je sledilo urejanje hišk, saj so učitelji napovedali ocenjevanje urejenosti. Ocenjen je bil tudi nočni mir, kjer smo se solidno odrezali, z nekaj izjemami. Tudi ocene sob so bile dobre.

Pred kosilom smo imeli na urniku raziskovanje življenja ob morju. Našli smo veliko organizmov, ki so si bivališče našli ob ali v morju. Sledile so še đportne dejavnosti. Igrali smo nogomet, košarko in badminton. Kosilo se nam je po tem zelo prileglo. Nad počitkom po kosilu nismo bili navdušeni, zato smo bili veseli, ko smo lahko zapustili sobe in šli igrat namizni tenis. Popoldanska dejavnost je bilio supanje. Ohranjanje ravnotežja in vožnja z napihljivo desko. Bilo je zelo zabavno. Morje solidno toplo in sonce sta pripomogla k užitku, ki si ga lahko ogledate na fotografijah. Utrujeni od veslanja in padanja ter plezanja smo ob sedmih dočakali večerjo. Po večerji so sledile priprave na ogled finalne tekme v odbojki. Vsi zbrani smo navijali za naše fante. Kljub dobri igri, smo morali biti zadovoljni s srebrno medaljo. Po tekmi smo utrujeni popadali v postelje in hitro zaspali.

3. DAN

Kljub temu, da je bila noč deževna, smo zjutraj, ko je dež ponehal, opravili jutranji tek in jogo v borovem gozdičku, ki blagodejno vpliva na naša dihala. Kot vsako jutro, smo tudi danes mazali namaze za zajtrk in se dobro najedli. Pospravljanje sob je bilo danes temeljito, zato so bile tudi ocene zelo dobre. Ko smo se že pripravljali za odhod na plažo, smo izvedeli, da nas čaka še ura in pol pouka in reševanje delovnih zvezkov, ki so jih pripravili učitelji. Seveda, to je ŠOLA v naravi, ne dopust.

Končno je prišel čas, ko smo “napakirali” kopalke in brisače ter se odpravili na plažo. Tokrat smo vadili tehnike plavanja v bazenu, kjer je bila voda nekoliko toplejša od morske. Prsno plavanje, kravl in hrbtni kravl nam grejo vse bolje od rok in nog. Pred odhodom na kosilo smo imeli še nekaj prostega kopanja, Užitku in  norčijam ni bilo videti konca.

Kosilo nam je dalo novih moči. Juhica, pečenka in “restan” krompir ter solata. Ni boljšega. Počitek se nam je danes zelo prilegel. Popoldan smo na plažo odnesli supe in se izmenjavali v aktivnostih. Daljinsko plavanje do kock in nazaj, supanje in športne igre. Vmes smo nabirali tudi alge, ki jih bomo potrebovali za ustvarjanje. Ker je bilo popoldne sončno, smo na plaži ostali skoraj do večerje.

Za večerjo pa prava bomba, pizze. Komaj smo dočakali svoj delež. Najbolje je bilo, da jih sploh ni zmanjkalo. Pojedel si, kolikor si zmogel. Po večerji smo se sprehodili do mesta Nerezin, kjer smo veselo zapravljali na štantih. Še posebej radodarni so bili fantje, ki so nekaj denarja zapravili za punce. Pravi “gentelmeni”. Polni vtisov smo se doma zgrudili v postelje in zaspali. 

4. DAN

Tega dne smo se nekateri bali, nekateri pa smo ga komaj čakali. Na urniku smo imeli pohod na Televrin, natančneje do razgledne točke pri Svetem Mikulu. Po zajtrku smo se opremljeni za pohod zbrali v jedilnici in se prešteli. Mahnili smo jo proti Nerezinam in se nato obrnili proti vznožju 588 m visokega vrha. Sprva je bila pot položna, kasneje pa se je izkazalo, da gre za kar zahteven vzpon, ki je trajal približno dve uri. Na vrhu nas je čakal veličasten razgled na prostrano morje z otoki, na Istro in tudi Italijo. Po kratkem počitku smo se odpravili v dolino. Ko smo se vrnili, nas je že čakalo kosilo in po kosilu zaslužen počitek. Kljub utrujenim nogam, smo komaj čakali odhod na plažo, kjer smo ponovno supali, plavali v bazenu in morju ter igrali odbojko. Bilo je res fino. 

Ob 19. uri smo se najedli in se pripravili na filmski večer. Toplo smo se oblekli in v kinu na prostem pogledali film Poletje v školjki. Kar nekaj se nas je identificiralo s filmskimi junaki in zgodbo o prvih simpatijah. 

Hladen večer nas je opomnil na zaključek poletja in prve jesenske dni. V upanju na nov sončen dan smo se odpravili spat.

5. DAN

Hitro se bliža konec našega bivanja v šoli v naravi. Še zadnji dan je bil pred nami. začeli smo ga z jutranjo telovadbo in zajtrkom. Ker je bilo vreme bolj kislo, smo se dopoldan odpravili na krajši pohod v Nerezine, kjer smo zapravili še zadnje kune za sladoled in spominke. Med potjo nazaj se je prikazalo sonce in naznanilo lepo popoldansko dogajanje.  Po kosilu smo se preizkusili v streljanju z loki, nato pa odšli na plažo. Pred nami je bil preizkus znanja plavanja. Po našem mnenju, smo se dobro odrezali, saj smo osvojili veliko delfinčkov in celo morske pse. Najbolj od vsega, pa smo se veselili zaključnega večera. Fantje in dekleta smo bili na trnih, saj smo komaj čakali, da bomo lahko skupaj zaplesali. Pomerili smo se tudi v malih sivih celicah in se predstavili z zanimivimi, zabavnimi točkami. Ples je bil res zaključek lepega tedna in kar težko bomo šli domov. KMalu nasvidenje.