Naravoslovni tabor Kobarid – 1. dan

Na večernem sprehodu smo opazovali pogled na italijansko hribovje, Padsko nižino in slovenske gore.  Poleg razgleda pa so nas navduševale tudi rastline.

Nastanjeni smo v CŠOD Kavka v Livških Ravneh, ki so na nadmorski višini 1045 m. Livške Ravne so skrajni rob zahodne meje Slovenije z lepimi razgledi na Soško dolino in na Benečijo.

5. a je spoznaval potok Peričnik ter rastline in živali v njem. 5. b pa Kavkno jamo, kamnine in kraške pojave.

Še nekaj utrinkov: 

Zjutraj sem se oblekel in se odpravil v šolo. Vzeli smo malico in odšli na avtobus. Vozili smo se zelo dolgo, vmes smo se enkrat ustavili. Prispeli smo med 11.30 in 12.00. Voditeljica nas je vljudno pozdravila in nas razdelila po sobah. Povedala nam je pravila bivanja. Ko smo oblekli odeje in vzglavnike, smo odšli na igrišče. Nato je sledilo kosilo in popoldanski počitek. Ob 14.30 smo odšli v jedilnico in se dogovorili, kdo gre v jamo in kdo k potoku. 5. a smo odšli k potoku Perivnik. Lovili smo pijavke, ličinke močerada, rakce… na učni list smo zapisali značilnosti teh živali. Zagrmelo je in odpravili smo se nazaj. Gospa nam je še pokazala, kako narediti kapo iz listja, da nas dež ne bi zmočil. Imel sem se zelo lepo.

 Anej, 5.a

 

Vožnja do CŠOD Kavka je bila veliko predolga. Kar vlekla se je in vlekla. Ko smo končno prispeli, smo dobili sobe. Imeli smo eno uro časa, da se uredimo. Ob 13.15 smo imeli kosilo in nato eno uro za počitek ali družabne igre. Ob 14.30 smo se zbrali v modri sobi in nato odšli v Kavkno jamo. Med potjo nam je učitelj razlagal o apnencu. V jami je bilo hladneje kot zunaj. Videli smo lobanjo krave. Na steni so bili kamni, ki so izgledali kot cvetača. Ko je učitelj posvetil na določen del jame, se je prikazal medved. Naredili smo gledališko predstavo o Krivopetki. Nato smo s kamenjem tolkli ob les in ustvarjali glasbo. Začelo je deževati, zato smo z igranjem nadaljevali pod streho doma. Zapeli smo tudi Rudeči cvet in himno doma Kavka.

Lana, Nika in Leja, 5. b

 

Zjutraj smo ob 7.30 odšli iz Rake. Šli smo v Kobarid. Pot je bila dolga, peljali smo se 4 ure. Vmes smo se za pol ure ustavili. Ko smo prišli v CŠOD Kavka, so nas razdelili v sobe. Naša soba se imenuje po lastovkah. Uredili smo si postelje in razpakirali potovalke. Ko smo to opravili, smo šli na kosilo. Po kosilu smo imeli popoldanski počitek. Po počitku smo učenci 5.a razreda odšli k potoku Perivnik. Tam smo v potoku lovili živali. Ker smo mislili, da bo nevihta, smo se odpravili nazaj v dom. V domu smo reševali delovne liste. Tako je potekal naš prvi dan, ki je bil še kar zanimiv.

Simona, Lucija, Laura, 5.a

 

V Kobarid smo se vozili zelo dolgo. Vmes smo se enkrat ustavili in malicali. Ko smo prišli v dom Kavka, smo se preobuli in odnesli kovčke v sobe. Nato smo se zbrali v jedilnici. Do kosila smo imeli nekaj prostega časa. Dežurna sta pripravila mize. Ko smo pojedli kosilo, smo imeli še nekaj časa za počitek. Nato smo šli v jamo. Bilo je zelo mrzlo in strmo. Videli smo kravjo lobanjo. Ko smo se vračali, je Leon našel rozine. S kamenjem in lesom smo ustvarjali glasbo. Začelo je deževati in vrnili smo se v dom, kjer smo nadaljevali z ustvarjanjem glasbe. V modri sobi smo zapeli še dve pesmi.

Žiga, Klemen, 5.b

 

V šolo smo prišli z velikimi pričakovanji. Komaj smo čakali, da odidemo na pot. Ob 7:30 smo krenili iz avtobusne postaje. Med potjo smo se zabavale tako, da smo mahale tovornjakarjem. Nazaj nam jih je pomahalo 9. Pot do Kobarida je bila dolga, zato smo vmes naredili polurni postanek. Ko smo prišli na cilj, so nas v CŠOD Kavka razdelili v sobe. Gospa Mojca nam je povedala, kako bo potekal dan. Ko smo se udobno namestili, smo odšli na kosilo. Kasneje smo imeli čas za počitek, nato pa smo odšli z gospodom Matjažem na ogled jame. Zapomnili smo si, kaj je največji kraški pojav: PRŠUT. ? Gospod nam je povedal zgodbo o Krivopetkah, katero smo nato tudi odigrali. Krivopetka nam je skrila zaklad – rozine. Ko smo jih našli, smo jih pojedli, nato pa smo se Krivopetki zahvalili tako, da smo ji sestavili melodijo s pomočjo kamna in lesa.

Ana Lesjak, Petja Poteko in Veronika Pacek, 5.b