Tretje jutro so bile naše budilke nastavljene na malce zgodnejšo uro, kajti odpravili smo se na daljši pohod. Naš cilj je bil Televrin, ki s 588 metri najvišji vrh pogorja Osoršćica ter tudi najvišji vrh otoka Lošinj. Z vrha, ki ga delno obdajajo nizki bori ter nekaj grmičevja je zelo lep razgled na okoliške otoke. Gospodinje so nam pripravile energije poln zajtrk in tako smo se lahkih nog podali na pot. Vrh smo osvojili in bili presrečni. Vsi smo zmogli in vsi smo bili super. Na vrhu smo si pri zvonu v kapelici svetega Nikolaja tiho zaželeli kakšno željo, naredili skupinsko sliko in se počasi odpravili proti dolini.
Ko smo že malce utrujeni prišli do Nerezin, so nas učiteljice presenetile in nagradile s sladoledom. Ta nam je po dokaj naporni poti raztegnil usta v širok nasmeh in z veseljem smo si ga privoščili. Dobili smo energijo, da smo zadnjih nekaj metrov do našega doma prepešačili z nasmehom na obrazu.
V naši počitniški vasi je že pošteno dišalo, zato smo hitro odložili nahrbtnike in odšli na kosilo. Počitek po kosilu je bil ravno tako dober kot sladoled in velika večina nas je za nekaj časa tudi zaspala. No, mogoče je kdo v sanjah naredil še en sprehod do Televrina 😀
Danes je bil dan namenjen ustvarjanju spominov z morja zato so se naše roke prelevile v roke umetnikov. Že ob sestopu s Televrina smo dobili nalogo, da poiščemo ploščate kamne ter si najlepšega shranimo v nahrbtnik. To navodilo smo upoštevali in tako je kamen dobil malce drugačen namen. Ni bil le kamen s Televrina ampak je postal naš spomin na šolo v naravi.
Prav nestrpno smo že pričakovali naše vsakodnevno plavanje v morju in prav hitro smo bili pripravljeni za na plažo. Do sedaj smo se že naučili kaj vse potrebujemo in za kaj smo zadolženi. Pot do plaže hitro mine v pričakovanju kaj novega se bomo naučili. Danes smo nekateri plavali že vse tri plavalne tehnike, a potrebujemo še kar nekaj vaje, spet drugi pa smo se opogumili in preplavali kar veliko razdaljo. Lahko rečemo, da nam gre iz dneva v dan bolje.
Super vzdušje se je nadaljevalo tudi po večerji saj smo se vsi zelo veselili prav posebnega večera. Kino nam je na široko odprl vrata in vstopili smo v svet magije, ki jo je premogla ljubka deklica Matilda. Ob različnih prigrizkih smo se pošteno nasmejali in uživali v brezskrbnem poletnem večeru.
V pričakovanju naslednjega dne smo hitro zatisnili oči in se potopili v globok spanec. Se vidimo.
